POT NEPOPOLNOSTI
Svetóst ni mogoča brez sestopa v ponižnost, brez tega izničenja. Ko je bil najbolj na dnu, je Jezus zaklical: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Mt 27,46). Koliko ubogih, zavrnjenih, poteptanih in neljubljenih tako kliče v stiski in najhujši zapuščenosti? Jezus trpi v njih, včasih celo, ne da bi se sami tega zavedali. So, kot je čudovito dejal papež Pavel VI., »uboga ranjena jagnjeta, ki nevede rešujejo svet«.
Kristus je v resnici sestopil in se pridružil vsem izključenim, zavrnjenim, prekletim in postal »za nas prekletstvo« (Gal 3,13).
Naše uboštvo in rane se bodo nekega dne lahko spremenile v zveličavno luč, če jih bomo izročili Božjemu usmiljenju.
