Ob cesti z Vač proti Kleniku je postavljenih več skulptur v masivnem hrastovem lesu – aleja ustvarjalnosti na prazgodovinskih tleh. Skulpture so izdelali kiparji samorastniki ob koncu osemdesetih let. V Alejo so bile postavljene leta 1990.
Naprej
Ob cesti z Vač proti Kleniku je postavljenih več skulptur v masivnem hrastovem lesu – aleja ustvarjalnosti na prazgodovinskih tleh. Skulpture so izdelali kiparji samorastniki ob koncu osemdesetih let. V Alejo so bile postavljene leta 1990.
Maska časa in predica
Naslednji dve stvaritvi sta delo doma in v tujini uveljavljenega samorastnika Draga Koširja iz Jelovca pri Sodražici. Njegova dela oblikuje realnost upodobitve. Ustvaril je na tisoče raznih likov, od upodobitev domačih obrti, prek Valvasorjevih in Prešernovih likov do božanstev sveta. Ena skulptura predstavlja predico (na Vačah so v preteklosti pridelovali veliko lanu). Druga z masko ponazarja peščeno uro, kar je prav tako povezano s preteklostjo.
Kolo življenja
Milan Kristan iz Ljubljane je avtor naslednje stvaritve. Imenoval jo je “Kolo življenja”. Življenje se vedno vrti, včasih na bolje, včasih tudi na slabše. Delo ponazarja tudi naš znani kozolec, našo klenost in ustvarjalnost, našo žilavost in odpornost.
Obrazi
“Obrazi” je ime naslednje skulpture. Vsi obrazi rastejo iz enega čebulčka. Skulptura ponazarja človeka, ki je ena sama oseba z mnogimi obrazi in vsakega porabi takrat, ko se mu zahoče.
Sušilnica lanu
Le malo naprej je odbor obnovil staro sušilnico lanu. Predelava lanu je bila v preteklosti v okolici Vač zelo razširjena (na znanem Andrejevem sejmu so največ ponujali prav izdelke iz lanu). Sušilnica ima spodaj kurišče, nato več kot 4 metre dolg rov, na koncu kratkega dimniškega dela sp je bila gosta mreža letvic, na kateri se je lan sušil. Ob njej je Drago Košir izdelel žensko, ki simbolično polaga lan v sušilnico. Tudi nabožno znamenje je neposredno povezano s sušilnico.
Razkol
V vasi Klenik je mogočna skulptura, delo Milana Kristana. Imenoval jo je “Razkol”. Ponazarja razprtije med ljudmi, narodi in državami, ki jih povzročijo nerazsodni posamezniki ter prizadevanja razumnikov, da bi jih odpravili, da bi razkole preprečili. Pri vseh nerazumnih razprtijah, vseh sporih večjega obsega in vojnah pa najbolj trpijo prav preprosti, nedolžni ljudje.
Solze
Nekoliko naprej zraven rojstne hiše Janeza Grilca, najditelja situle z Vač (Klenik 8) je skulptura mladega kiparja Milana Lovšeta. Imenoval jo je “Solze”. Solze močno zaznamujejo naše življenje, saj nas spremljo od rojstva do smrti, v veselju in žalosti.
Povečana kopija situle
Alejo ustvarjalnosti zaključuje povečana kopija situle z Vač, delo pokojnega akademskega kiparja Vekoslava Bombača, vlil pa jo je mojster Božo Mostar. Postavljena je na veliki kamen in je verna slika originala. Več kot petkratna povečava pa obiskovalcu omogoča podrobno preučevanje vseh likov nanjej. Ob kopiji je spominska plošča Francetu Staretu, najvnetejšemu in najzaslužnejšemu raziskovalcu prazgodovinskih Vač. Poskrbel je, da so Vače postale svetovno znane.
Tu se konča novi del poti aleje ustvarjalnosti na prazgodovinskih tleh. Nadaljuje se proti arheološkim izkopavanjem, prek najdišča situle do prazgodovinske naselbine na vrhu krone. Vsa najdišča in naselbina so označena s tablami.
Bivanje v krošnjah je produkt, ki ga ni moč najti nikjer drugje na svetu. Omogoča udobno bivanje dejansko na samem drevesu. Ali preživite noč na fiksnem platoju nekje 10m od tal, ali pa se prepustite viseči postelji, ki visi zgolj na eni vrvici z drevesne krošnje.
Pustolovščina, ki vključuje večerjo na travniku, bivanje v krošnjah drevesa in zjutraj pravi domači zajtrk kar na drevesu, vzbuja ogromno zanimanja tako med domačimi kot tujimi gosti. Nenavaden način preživetega večera in noči gostom ostane v nepozabnem spominu. Posrečen stik z naravo je tako pristen, da preseneti še tako pustolovskega gosta.
Bivanje v krošnjah je izvedljivo ob lepem vremenu. V primeru slabe napovedi, se bivanje prestavi. Več lahko preberete tukaj.
Edinstven božji grob v cerkvi sv. Andreja
Sedanja cerkev sv. Andreja na Vačah je po ugotovitvah pokojnega župnika Valentina Benedika že šesta. Kot piše v knjigi “Vače” (1972), so sredi 12. stoletja prihajali na Vače menihi iz Stične in božjo službo opravljali v majhni kapeli na Grmu, hribu nad Vačami. Benedik domneva, da je bila tudi prva cerkev na Vačah lesena kot mnoge druge po naših krajih. Druga, zgrajena sredi 13 stoletja, naj bi bila že zidana. V drugi polovici 15. stoletja so na Vačah zgradili tretjo cerkev v gotskem slogu (drugo so verjetno uničili Turki). Tudi četrta cerkev, po Valvasorju je imela štiri oltarje, je bila zidana v gotskem slogu. Imela je prostora za 1.000 vernikov in tri zvonove. Peta cerkev je bila zgrajena v baročnem slogu okoli leta 1700. Po velikem požaru (8. 10. 1834), ki je uničil večji del Vač, so zgradili sedanjo cerkev, ki so jo blagoslovili leta 1844, posvetil jo je škof Anton Wolf, četrto pobinkoštno nedeljo leta 1845.
Cerkev sv. Andreja je dobila nov veliki oltar leta 1849 in leta 1852 še nove stranske oltarje. Leta 1864 so postavili božji grob (darilo češke firme), posebnost današnje cerkve. Največja dragocenost iz stare cerkve je križev pot V. Metzingerja iz leta 1734, ki ga je zadnjič obnovil 1875 slikar Šubic. Sedanje orgle z 18 registri je kot predzadnje delo leta 1967 izdelal Fr. Jenko. Dva zvonova sta iz leta 1923, eden iz leta 1930, najmanjši pa je ostal iz leta 1837 (tri je pobrala prva svetovna vojna). Stolpna ura je iz leta 1838, delo Janeza Morocuttija iz Ribnice.
Posebnost cerkve je tudi zakristijski zvonec z letnico 1645. Misijonski križ je iz leta 1870, moštranca je iz leta 1716, gotski kelih z letnico 1532 pa je izginil pred prvo svetovno vojno. Prižnico je napravil leta 1895 Janez Šubic. Slike v cerkvi pa so delo Langusa, Metzingerja in Berganta. Cerkev je bila med drugo svetovno vojno poškodovana.
Prvo župnišče je opisal Valvasor. Leta 1881 so na isto mesto postavili novo zgradbo, ki je bila med drugo svetovno vojno uničena. Šele leta 1959 so na starih temeljih sezidali novo župnišče.
Prvotno pokopališče je bilo okoli cerkve. Ker je zmanjkovalo prostora, so na Midelkovi njivi začeli delati novega, ga leta 1851 obzidali in 26. 10. 1862 blagoslovili. Tam je pokopališče tudi danes.
Vaška župnija ima zelo stare matice, saj se krstna knjiga začne z letom 1621, poročna z letom 1640 in mrliška z letom 1689. Škof Ravnikar je bil krščen 20. 9. 1776.
Kaplanija na Vačah je bila ustanovljena leta 1437, dekanija pa šele leta 1784 in je obstajala 40 let. Nato so Vače do leta 1970 spadale pod dekanijo Moravče in od tedaj pod dekanijo Litija. Vaška župnija sodi danes med srednje velike.
V župnijski cerkvi na Vačah je tudi vitrina s slovensko zemljo, ki jo je papež Janez Pavel II. Poljubil ob obisku Slovenije maja 1996. Zemljo so prinesli na letališče Brnik, kamor je papež prispel, z GEOSS-a, geometričnega središča Slovenije.
V eni od hiš na Vačah, danes nosi hišno število 10, sta bila rojena kar dva pomembna Slovenca: Matevž Ravnikar in Anton Lajovic. Obema sta na pročelju, obrnjenem na glavno cesto, vzidani spominski plošči.
Hišo je odbor “Projekt Vače 81” odkupil in jo deloma popravil oz. obnovil (bila je v razpadajočem stanju) z namenom, da v njej uredi krajevno zbirko o znamenitostih Vač.
V njej so naslednje zbirke:
Pridelano z ljubeznijo in predelano z nasmehom
Smo družina, ki se je ekološkemu kmetijstvu zavezala leta 2000, ko smo zapustili obrobje Ljubljane in najeli visokogorsko kmetijo pod Grintavcem v želji, da bi živeli v naravi in z naravo. Iz doline Trente, kjer sva se priučila tradicionalnega sirarstva, sva pripeljala čredo ovac.
Leta 2006 smo kupili svojo »štalco«, staro, zapuščeno kmetijo in se preselili v osrčje Slovenije, v zaselek Vovše, ki je le nekaj kilometrov oddaljena od geometričnega središča Slovenije. Zdaj se ovce pasejo na nadmorski višini 700 m, pod Zasavsko Sveto goro.
OVČJE MLEKO
Sir izdelujemo v bakrenem kotlu tako, kot so to počeli včasih na planinah pod Julijci. Naša novejša izdelka pa sta jogurt in skuta, ki sta si z nežnim okusom in kremasto strukturo pridobila znak kakovosti kolektivne tržne znamke Srce Slovenije.
Obiskovalcem naše kmetije vse izdelke z veseljem ponudimo tudi v pokušino.
ZELENJAVA
Prednost ovčjereje je tudi obilica kvalitetnega komposta, zaradi katerega je naša zelenjava zdrava, čvrsta in bogata s hranili.
Vse naše izdelke lahko kupite pri nas doma, ali vsako soboto na ekološki tržnici v Ljubljani. Lahko pa si po predhodnem dogovoru sestavite čisto svoj zabojček, ki vam ga tudi dostavimo.
OBISK PRI NAS
Ogledali si boste lahko celotno kmetijo, kjer še vedno stojita starodavna sušilnica sadja in svinjak, ki je zaradi svoje edinstvene podobe vpisan v register kulturne dediščine, smeli pa boste pokukati tudi v sirarno.
Morda si boste na kmetiji izbrali miren kotiček za počitek in uživanje v čudovitem razgledu, pokramljali z nami ali pa se podali na krajši sprehod na Zasavsko goro, kjer se vam bo ob taborski cerkvi ponujal prekrasen razgled daleč naokrog.
Dobrodošli pri nas
KONTAKT: Ekološka kmetija Vovše
Telefonska številka: 051 439 747 (Andreja), 031 893 997 (Leopold)
E-mail: andreja.kovac1@guest.arnes.si
FB: ekokmetijavovse
Širše območje Vač ter ozek pas proti Kleniku gradijo kamenine iz obdobja miocen, ki s svojo raznolikostjo razkrivajo del geološke preteklosti tega ozemlja. Največja zanimivost iz tega obdobja se nahaja nad pokopališčem na Vačah, kjer se nad travnikom dviguje približno 3 metre visoka navpična apnenčeva stena. Na tem mestu je jasno viden stik med sivim jurskim apnencem in rumenkasto miocensko drobnozrnato brečo (sprijeti ostri kamni) s peščenim vezivom. Ta del stene, ki se v širini okoli 20 metrov razteza v smeri vzhod . Zahod, predstavlja razkriti ostanek nekdanje fosilne morske obale. Vendar pa to ne bi predstavljalo nobene posebnosti, če se v apnencu ne bi ohranili zelo redki sledovi školjk. In kako se je to ohranilo?
V Miocenu, to je nekako pred 13 miljoni let, so to strmo kamnito obalo, ki so jo na tem mestu gradili apnenci jurske starosti, nastali pred 210 miljoni let, poseljevale številne kamnovrtne školjke, iz rodu Lithophaga. Podobne školjke, znane kot perstacije, lahko najedemo še danes v slovenskem morju, kjer živijo le v večjih kamnih in skalah. Znano je, da te školjke izločajo kislino, s katero raztapljajo apnenec, tako da se z rastjo pomikajo vedno globje v kamen, vendar le toliko, da so zaščitene pred plenilci. Če bi hoteli školjko izluščiti, bi bilo potrebno pred tem kamen razbiti.
Luknje, ki so ostale kot dokaz delovanja kamnovrtnih školjk, so približno enako globoke, v nobeni ni ohranjena školjčna lupina, ker so bile zaradi valovanja in morskih tokov razlomljene in so izpadle iz kamnine že v miocenu ali pa sojih skozi dolga obdobja počasi raztapljale pronicajoče vode. V večji množini so na tem mestu ohranjene tudi fosilne školjčne lupine ostrig. So različno dobro ohranjene in velike do 10 centimetrov. Posamezne so še pritrjene na apnenčevo steno, tako kot so bile v času svojega življenja. Nekatere so tudi preluknjane od kamnovrtnih školjk, večinoma pa zaradi valovanja, ki je bilo očitno močno, razlomljene in se nahajajo v drobnozrnati breći, ki je nastala pod strmo obalo na ravnem dnu takratnega plitvega morja, kjer so se kopičili peščeni sedimenti s posameznimi ostrorobnimi odlomki kamenin.
Ostanek fosilne morske obale na Vačah je najlepši v Sloveniji in med najlepšimi na svetu. Zaradi pomembnosti je bil leta 1997 v Občini Litija, s sodelovanjem z Ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, pripravljen odlok o razglasitvi geološke znamenitosti na Vačah za naravni spomenik. Tako je na tem mestu sedaj prepovedano odkopavati, lomiti, odnašati ali razbijati kamnine oz. okamnine, izvajati zemeljska dela, ki posredno ali neposredno prizadevajo geološki spomenik.
Ste že slišali za GEOSS – geometrično središče Slovenije? Geometrično središče Slovenije (Geoss) je težiščna točka države, če si jo predstavljamo kot geometrijski lik. Zemljepisne koordinate Geossa so 46°07′11.8″N in 14°48′55.2″E. GEOSS se nahaja na območju Spodnje Slivne, ki je od Vač oddaljena 2 kilometra.
Razvoj GEOSSa
Pomnik GEOSS (4. 7. 1982), lipa, ozelenitev, hortikulturna ureditev območja, stari grb, ploščad, asfaltiranje ceste do pomnika, novi slovenski grb, podstavek s ploščo Živimo in gospodarimo na svoji zemlji (14. 9. 1989), plošča z datumom osamosvojitve in sprejema v ZN (11. 9. 1994), spomenik Rodoljubu osamosvojitvene vojne za Slovenijo (17. 5. 2003), plošča z datumom sprejema v EU (8. 5. 2004).
V srcu Slovenije na nadmorski višini 700m, v neokrnjeni naravi, stran od mestnega vrveža se nahaja s soncem obsijana Izletniška kmetija Pr’ Lavrič.
Kmetijo boste našli v neposredni bližini Geometričnega središča Slovenije. Na kmetiji vam ponujamo predvsem dobro domačo hrano. Poleg gostinske ponudbe vam na naši kmetiji nudimo tudi prenočišča v sobah, glamping hišicah, šotorih ter PZA (postajališče za avtodome). V okolici kmetije se ponujajo možnosti aktivnega preživetja prostega časa. Lahko se podate v Pustolovski park Geoss. Pešpoti pa vas popeljejo po okoliških hribih ali pa se odpravite na ogled bližnjih znamenitosti Vač.
Veseli bomo vašega obiska.
Dobite nas na naslovu:
Vera Lavrič, Mala sela 5, 1252 Vače
Gsm +386 40 359 712
Vas Boltija leži v neposredni bližini Vač. Po njej je kmetija dobila svoje domače ime.
Prvi najdeni pisni podatki o naši družini na kmetiji Pr’ Boltjan segajo v daljne leto 1791. Zato Cirarjevi do svoje zemlje čutimo prav posebno predanost, odgovornost in ljubezen. Zemlja pa nam to vrača z zdravim in bogatim pridelkom. Visoka zavest in predanost zemlji nas vodita k načelu, da kmetujemo po ekoloških smernicah in pri obdelavi ne uporabljamo pesticidov in umetnih gnojil. Vsi naši pridelki ter proizvodi iz številnih vrst žit so povsem naravni in uporabnikom prijazni. Svoje znanje ves čas nadgrajujemo. Plod le tega pa so številni žitni izdelki, ki se ponašajo s certifikatom kakovosti kolektivne tržne znamke Srce Slovenije. Naš moto je od VIL DO VILIC, z željo našim uporabnikom jamčiti kakovostno in zdravo hrano. Ker so vsi pridelki in izdelki pridelani in predelani na naši kmetiji kakovost brez težav zagotovimo.
Na naši kmetiji vam lahko ponudimo:
DOMAČE POLNOZRNATE MOKE, mlete na hišni mlin na kamen, so vedno sveže mlete in zato vsebujejo veliko beljakovin, vlaknin in mineralov.
HLADNOLUŠČENE ŽITNE KAŠE
POLNOZRNATE TESTENINE različnih vrst in okusov, ki so narejene iz hišne moke mlete na mlin na kamen. Testenine so brez jajc, zato jih lahko uživajo tudi alergiki in vegani.
POLNOZRNATI PIŠKOTI so polnega, bogatega okusa in se jim ni moč upreti. Izbirate lahko med ajdovimi, pirinimi in pšeničnimi. Tudi naši piškoti se ponašajo s certifikatom kakovosti, kolektivne tržne znamke Srce Slovenije.
Dobrodošli pri nas na Kmetiji Pr’ Boltjan (Boltija 8, 1252 Vače)
Telefon : 041 915 500 (Igor)
E-mail: kmetija.boltjan@gmail.com
FB: Kmetija Pri Boltjan
Spletna stran: www.kmetija-boltjan.si
Preživite dan malo drugače. Vzemite si čas zase in se prepustite srcu.
Za vas smo na kmetiji Pr Škundr v Slivni pripravili doživetja, ob katerih se boste sprostili, navdahnili in pridobili nova spoznanja. Popeljali vas bomo skozi zgodbo naših prednikov, ki so nam zapustili bogato kulturno dediščino.
V zavetju več kot 250 let stare kašče vas bomo pocrkljali z našimi domačimi izdelki: z zeliščnim čajem, s piškoti iz pirine moke z dodatkom sivkinih cvetov in z likerjema iz aronije in sivke.
Spoznali boste tradicionalno obrt tega območja, tj. oblikovanje gline. V naši keramični delavnici se boste prepričali, kako prijetno in sproščujoče je oblikovanje gline. Oblikovali boste povsem svoj izdelek, lahko pa si boste ogledali tudi naše unikatne izdelke. Po dogovoru izvajamo tečaj oblikovanja gline individualni ali za manjšo skupino.
Na naši kmetiji pridelujemo česen, piro in sivko. Še posebej smo ponosni na nasad aronije, ki s svojimi čudežnimi jagodami krepi zdravje in skrbi za naše boljše počutje.
Kakovost naših izdelkov potrjuje tudi blagovna znamka Znak kakovosti srca Slovenije, ki že krasi nekatere izdelke.
Vse naše izdelke lahko tudi kupite.
Nudimo spanje na senu v kašči iz 18.stoletja, z zajtrkom iz košarice, kolesarjenje z e-kolesi po okolici Slivne in še druga sproščujoča doživetja.
Če ste željni doživetij, novih spoznanj in izkušenj, vam bo obisk pri nas izpolnil vsa vaša pričakovanja.
Pričakujemo vas vsak vikend v letu, po predhodni najavi. Več…
KONTAKT: Kmetija Pr Škundr, Vrtačnik Barbara
Telefonska številka: +386 31 810 046
E-mail: info@kmetijaskundr.si
Spletna stran: https://www.kmetijaskundr.si/
Malo nad Vačami, kjer je najlepši razgled nanje, se nahaja klopca ljubezni. Naša klopca ljubezni je ena izmed trenutno šestindvajsetih klopc, ki se nahajajo na različnih krajih v Sloveniji.
Dostop do nje je sicer možen z različnih delov kraja, a uradna pot poteka mimo fosilne morske obale. Razgled z nje je veličasten, pomirjajoč in resnično nagradi vsakega obiskovalca.
Najznamenitejša izkopanina na Vačah in sploh na Slovenskem (v vseh obdobjih, ki jih raziskuje arheologija) je t. i. situla z Vač. Izkopal jo je samouki ljubitelj starinoslovja, kmet Janez Grilc s Klenika (od 1860 do 1931), in sicer na dan sv. Antona, 17. januarja 1882. Umetnina, ki je najverjetneje nastala na prelomu 6. v 5. stoletje p. n. št., odseva tradicionalne vplive sredozemskega sveta.
Neznani umetnik si jo je zamislil, kot epski spev, prva dva friza sta namreč organsko povezana in izpričujeta neverjetno skladnost kompozicije, dvoboj atletov je dramatično poudarjen. Na kratko si prizori v “epu” o življenju vojaškega plemstva, morda samega kneza, vrstijo takole:
Na koncu drugega friza je upodobljen še ptič z ribo na dveh košutah, v tretjem frizu pa sedita vrana. V prvem frizu naj omenimo morda prav tako vrana, le da je upodobljen z glavo navzdol, nakar leti nad drugim konjem orel. Stilizirani rastlinski okraski v prvem in tretjem frizu so vzhodnega izvora, zato govorimo o orientalizirajočih vplivih v halštatski situlski umetnosti.
Izvor figuralne, t. i. situle z Vač, je sicer idejno in stilno pojasnjen, saj se po eni strani navezuje tako na bogate tradicije sredozemske herojske epike (npr. trojanski epski cikel), po drugi strani pa je blizu številnim primerom figuralnih, toreutsko izdelanih upodobitev v prostoru Padske nižine in Vzhodnih Alp. Prav številnost situlskih spomenikov v tem prostoru, in sicer upodobitev na situlah, čeladah, pasnih ploščicah itd. potrjuje, da gre za široko razvejano in domačemu prebivalstvu priljubljeno likovno ustvarjalnost. Po drugi strani pa vrhunska izdelava nekaterih umetnin (mednje sodi tudi t. i. situla z Vač), njihova skladnost kompozicije in zlasti ikonografija napeljujejo na domnevo, da gre bodisi za izdelka mediteranske civilizacije (konkretno Etruščanov) po okusu ljudstev v Padski nižini in Vzhodnih Alpah, bodisi za gostujoče mediteranske umetnike v halštatskem okolju. Vendar pa prav številčnost figuralnih situlskih stvaritev dokazuje, da je takšno umetniško delovanje našlo plodna tla v domačinskem okolju in da so morali delovati zlasti domači likovni umetniki.
Situla z Vač je visoka 23,8 cm in je izdelana iz bronaste pločevine, konkretno iz treh ločenih kosov, spetih z bronastimi zakovicami. Držalo je iz debele tordirane žice in se na koncih zaključi v po eno stilizirano račjo glavico. Za pritrjevanje držaja na vedrico služita dve ataši z zanko, v katero sta vdeta ukrivljena konca todirane žice. Figuralne upodobitve so izdelane v iztolčeni tehniki (toreutiki) in dodelane s kratkimi verzi. Halštatsko umetnino hrani Narodni muzej v Ljubljani.
Med vrhunskimi deli situlske umetnosti, od 6. do konca 5. stoletja pr. n. št., naj omenimo:
Vendar sta med dobro desetino najboljših situl na vrhu lestvice le dve: Vače in Certosa, morda po čistosti kompozicije situla z Vač celo presega certoško.
Največji pustolovski park v Sloveniji. Park ponuja 7 plezalnih poti različnih težavnostnih stopenj, ki jih posameznik premaga v 2 do 3 urah. Na različnih višinah (od 1 do 25m od tal) je razporejenih 97 različnih plezalnih elementov, ki vključujejo več kot 200 metrov spustov (zip-line). Najlažja težavnostna stopnja je primerna za otroke od 4. leta dalje. Vsak udeleženec izbere sebi primerno težavnostno stopnjo.
Najdaljši spust v osrednji Sloveniji je sestavljen iz treh delov. Pri spustu se peljete tudi 25m od tal in dosežete hitrost do 60km/h. Pri tem se vam odpre razgled na celotno dolino in okoliške hribe. Skupna dolžina spusta je 915m. Posebnost našega spusta je ta, da vas ne odpelje stran od parka, temveč kombinacija 3 jeklenic poskrbi, da ostanete v neposredni bližini parka. Pogled na svet s te perspektive ponuja res enkratno doživetje.
Osnovno vodilo dela v parku – najprej varnost, nato zabava. Park je zgrajen in testiran po evropskih varnostnih smernicah za pustolovske parke. Oprema je vsa certificirana posebej za tovrstno dejavnost. V parku skrbijo za varnost izurjeni inštruktorji, ki najprej pokažejo pravila igre na šolskem poligonu, nato pa skrbno preverjajo pravilnost uporabe po parku. Na ta način ste popolnoma varni, čeprav plezate tudi do 25m od tal. Več..
Na območju krajevne skupnosti Vače trenutno živi približno 934 prebivalcev. V KS Vače se nahaja največ turističnih znamenitosti v Občini Litija, kot so povečana kopija Vaške situle, aleja ustvarjalnosti, GEOSS, fosilna morska obala, cerkev Sv. Andreja
