DELA SE NOČ
Biti moramo popolnoma slepi, da se prepustimo svojemu vodniku in se damo voditi kot otroci. Tako je Gospod primoran zavestnemu kristjanu odreči vso luč, da bi prečistil njegovo dejavnost, ki je še vse preveč človeška. Računati mora samo na Boga.
Človek se je zanašal na organizacijo, zdaj ne ve, kaj naj še počne. Zanašal se je na svojo besedo, zdaj se ne zna več izražati. Imel je zaupanje v vrednost sestankov, toda tisti, ki ji je bil tako skrbno pripravil, so klavrno propadli. Tam, kjer je žel uspeh za uspehom, doživlja polomije. In Bog, ki se na videz norčuje iz njegove nenadne in popolne nesposobnosti, deluje še naprej, toda izven običajnih okvirjev, tako da prav lahko pogreša tega »nekoristnega hlapca«. Zdi se sam sredi noči.
