O USMILJENEM SAMARIJANU (LK 10, 30)
Pot iz Jeruzalema v Jeriho vodi po divji judejski puščavi z griči, s soteskami in pečinami. Tukaj je padel neki človek med razbojnike; ti so ga oplenili in mu zadali ran, nato pa ga pustili na pol mrtvega in odšli. Primerilo se je pa, da sta prišla mimo neki duhovnik in neki levit (tempeljski strežnik). Videla sta ga, pa sta šla brezbrižno mimo. Ni jima bilo mar ranjenca, čeprav sta mu bila rojaka in iste vere in oba služabnika oltarja. Ko pa je prišel do njega popoten Samarijan, se mu je revež v srce zasmilil, pristopil je k njemu, mu vlil v rane olja in vina, ga obvezal, ga peljal na svojem živinčetu do bližnjega gostišča, ga tam priporočil gostilničarju in vse plačal zanj. Ni se menil za to, da je bil nesrečnež pripadnik osovraženega tujega naroda. Storil je zanj vse, kar je mogel. VAČE_oznanila_8_2024 kor